Postani član

tri-srca

Članstvo v društvu je prostovoljno. Član Učiteljskega združenja Slovenije (UZS) lahko postane vsak državaljan Republike Slovenije, ki izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v 5. členu statuta društva.
Izpolnite prijavnico

NAPOVEDNIK DOGODKOV

  • Trenutno ni dogodkov
NAMEN

Prenova šolstva je kulturna prenova družbe.

  • Demokracija se začne v šolstvu.
  • Učiteljska zbornica je kulturni projekt, s katerim bo prišlo do spremembe v načinu razmišljanja, delovanja in odnosih v družbi.
  • Z zbornico bomo učitelji stopili iz šole v prostor države in družbe ter neposredno vplivali na njuno rast.
  • Šolstvo je stvar družbenega dogovora.
  • V šolstvu bomo dobili zbornično vodeno organizacijo.

Z zbornico bo nastala možnost za preskok v kvaliteti šolstva.

  • Zbornica bo sistem, ki bo omogočal stalno rast in razvoj šolstva ter hitro odzivanje na nove vzorce v šolstvu.
  • Dvig kvalitete šolstva na višjo stopnjo razvoja z lastnimi silami in skozi lastno izkušnjo državi ohranja enakovreden status med večjimi in bogatejšimi državami. (Evropska šola med državo in civilno družbo, Boris Lipužič, Educa, Nova Gorica, 1997, 9)
  • Z zbornico se bo lahko slovensko šolstvo dvignilo v svetovni vrh. Naše šolstvo naj postane vzorčni model drugim.
  • Zbornica bo prostor, v katerem bodo odlični učitelji razvijali šolski sistem za posameznega učenca.

Zbornica bo iskala ravnovesje med učencem kot posameznikom in dobrobitjo njegove prihodnosti ter trenutnimi pragmatičnimi zahtevami države in družbe.

  • Zbornica bo prostor, kjer bo ljubezen, spoštovanje in odgovornost do posameznega učenca pomembnejše kot vrednote ekonomije, ideologij in tekmovanja.
  • Kadar sta ekonomija oz. ideologija močnejši od prizadevanj učitelja za svojo osebno rast in osebno rast posameznega učenca ter močnejša od pedagoške stroke, trpijo predvsem učenci iz socialno šibkih družin.

Učitelji imamo pravico in odgovornost soodločati o šolstvu, saj smo učencem odgovorni za kakovost njihovega šolanja.

  • Z umestitvijo učiteljske zbornice v šolski sistem se bo spremenil odnos med učitelji in šolsko politično oblastjo.
  • Učitelji bomo kot strokovnjaki dobili enakovreden položaj in bomo soodločali o šolskem sistemu.

 

RAZLOGI ZA

DRŽAVA, DRUŽBA

Učiteljsko zbornico Slovenije najbolj potrebujeta država in družba.

  • Država bi se morala truditi za odlično šolstvo. Največje zapravljanje države je neuporaba znanja in izkušenj 42.000 univerzitetno izobraženih strokovnjakov pri urejanju šolskega sistema.
  • Učitelji danes na državni ravni ne obstajamo. Do ustanovitve Učiteljske zbornice se država odpoveduje izrednim učiteljskim potencialom na račun vladanja.

Od učiteljske zbornice bodo največje koristi imeli učenci.

  • Učenci potrebujejo za svojo bodočnost odlično šolstvo od vrtca do diplome.

Starši so zaradi svojih otrok zelo zainteresirani za kvalitetni  šolski sistem.

  • Starši imajo močan interes, da njihovi otroci pridejo do primernega poklica z dobrim šolskim znanjem in zgrajeno osebnostjo.

Dobri delodajalci potrebujejo kvalitetne sodelavce oziroma dobro izobražene delojemalce.

 

ŠOLSKI SISTEM

Šolski sistem potrebuje strokovno organizacijo učiteljev, ki bo sproti zaznavala stanje in iskala najboljše rešitve.

  • Pouk, šola in tudi šolstvo delujejo po principih kaosa. Na področju izobraževanja in vzgoje že malenkostna novost povzroči velike spremembe in s tem posledice, ki se jih ne da predvideti vnaprej.
  • Šolski sistem je izredno kompleksen. Z širšim vpogledom bo lažje ločiti vzroke od posledic ter določiti odgovornega za spremembo.

Zbornica bo vzpostavila sistem, kjer bo za odločitvijo stala odgovornost.

  • Učitelji smo v očeh učencev edini odgovorni za kakovost njihovega šolanja.
  • O strokovnih problemih bomo soodločali učitelji, ki smo vsakodnevno vpleteni v proces vzgoje in izobraževanja, ne pa nekdo drug v našem imenu.

Zbornica bo ločila strokovne probleme od političnih.

  • Z zbornico bodo rešitve vezane na strokovnost in ne na politične odločitve.

Zbornica bo delovala strokovno stabilno in bo izvajala dolgoročne rešitve.

  • Ritem šolstva je veliko daljši kot štiriletni cikel političnih volitev.
  • Spremembe se ne bodo uvajale čez noč, temveč bodo vezane na določen časovni cikel.

Zbornica bo sprostila potencial več tisoč odličnih učiteljev.

  • Učiteljevo poznavanje šolskega vsakdana je nenadomestljivo.
  • Bogastvo znanj in izkušenj odličnih učiteljev danes odteka v času.
  • Z zbornico nastaja možnost spreminjanja šolstva od spodaj navzgor, od posameznega učitelja, ki poučuje v realnem času in prostoru, do vrha šolskega sistema, ki odloča o sistemskih spremembah.
  • Zbornična struktura bo omogočala zaznavati in širiti bogastvo različnih rešitev, novih vsebin, oblik delovanja in sodelovanja.

Zbornica bo združila ves šolski prostor v eno celoto.

  • Zaradi prehoda posameznika skozi šolsko vertikalo je potrebno združiti ves šolski prostor v celoto. Vsaka raven šolstva od vrtca do vključno fakultete posledično vplivajo na otroka, učenca, dijaka in študenta.
  • Z zbornico bo mogoče zaobjeti celostno sliko in dobiti širši pogled na posamezni problem.
  • Poučevanje v razredu, delo posamezne šole in delovanje celotnega šolstva vzajemno vplivajo drug na drugega.
  • Bodoči učitelj v približno 20 letih prehodi celotno vertikalo šolstva, preden se postavi pred kateder.
  • Zbornica bo povezala vse avtonomne posamezne učitelje v celoto, kar bo dalo šolstvu novo kvaliteto.

Učiteljski poklic bo postal privlačnejši za moške.

  • Več moških v učiteljskem poklicu pomeni bolj uravnoteženo vzgojo in drugačno delovanje šol.
  • V šolah nujno potrebujemo moške kvote.

 

UČITELJI

Učitelji smo soodgovorni za razvoj celotnega šolstva.

  • Učitelji smo v očeh učenca edini odgovorni za kakovost njegovega šolanja, zato imamo pravico in dolžnost vplivati na kakovost celotnega šolskega sistema.
  • Od učencev in njihovih staršev dobimo vso pohvalo in kritiko.

 

Preko zbornice bomo učitelji odločali, soodločali in ukrepali v šolskem sistemu.

  • Zbornica bo vzpostavila tak sistem, kjer bo odločanje vezano na odgovornost.
  • Učitelji bomo prevzeli odgovornost za posamezne ure v razredu, delovanje posamezne šole in soodgovornost za sistemske rešitve celotnega šolstva.
  • Povečala se bo avtonomija in odgovornost posameznega učitelja.
  • Učitelji bomo spremenili odnos do novih sistemskih rešitev, saj bodo le te vpeljane z našim sodelovanjem.

Znotraj učiteljev bo nastala strokovna hierarhija.

Vzpostavile se bodo strokovne potrebe odličnih učiteljev.

  • Odlični učitelji želijo in znajo izboljšati delovanje šolskega sistema.

Povečala se bosta ugled in avtoriteta učitelja v družbi in med starši.

Učitelji potrebujemo organizacijo, ki jo bomo čutili kot svojo.

  • V Zbornici bo imel vsak učitelj možnost soodločanja.
  • Zbornica bo prostor, kjer bo vsak posamezni učitelj lahko neobremenjeno spregovoril o lastnih težavah v razredu, o problemih na svoji šoli in o anomalijah šolskega sistema.
O ZBORNICI

ZBORNICA BO

 

  • Poklicna strokovna institucija vseh učiteljev od vzgojiteljev v vrtcu do vključno profesorjev na univerzi.
  • Uzakonjena institucija, ki bo odločala in imela moč ukrepanja.
  • Sestavni del šolskega sistema.
  • Prostor kjer bo ljubezen, spoštovanje in odgovornost do posameznega učenca pomembnejše kot vrednote ekonomije, ideologij in tekmovanja.
  • Prostor, ki bo povezal avtonomne posamezne učitelje in nadgradil njihovo strokovno delovanje.
  • Sistem za informiranje in celostno reševanje strokovnih problemov.
  • Stanovska organizacija, ki bo skrbela za dvig in zaščito strokovne avtonomije, avtoritete in učiteljevega statusa.
  • Pravna oseba javnega prava.

 

ZBORNICA NE BO

  • Ne bo ogrožala ali rušila obstoječih šolskih institucij.
  • Ne bo strokovno društvo, združenje, zveza društev, ki delujejo izven šolskega sistema.
  • Ne bo Zavod za šolstvo, ki je svetovalni organ.
  • Ne bo strokovni svet, ki ga ustanovi vlada RS.
  • Ne bo strokovna oz. nacionalna komisija.
  • Ne bo sindikat, ki ureja delovno, pravno in socialno problematiko ter sklepa kolektivno pogodbo z ministrstvom.
NALOGE
  • Pri uresničevanju svojega namena bo učiteljska zbornica opravljala zlasti naslednje naloge:
  • Spremlja in ocenjuje stanje na področju šolstva ter daje v zvezi s tem mnenja, pobude, predloge ter soodloča, odloča in ukrepa v zadevah, za katere ima javna pooblastila.
  • Sooblikuje šolski nacionalni program, šolske zakone, pravilnike in normative, programe in druge predpise s področja šolstva.
  • V skladu s predpisi in zakoni imenuje svoje predstavnike na mesta, kjer se odloča o šolstvu.
  • Sodeluje s šolskimi institucijami in strokovnimi društvi pri oblikovanju programov za strokovno izobraževanje in usposabljanje bodočih učiteljev. Sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in visokošolskimi zavodi pri oblikovanju javno veljavnih programov ter soodloča pri sprejemu nacionalnega programa stalnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja učiteljev.
  • Soodloča o oblikovanju programov in nadzoruje potek pripravništva in strokovnih izpitov.
  • Vodi evidenco svojih članov in jim podeljuje licence.
  • Sprejme kodeks učiteljske etike ter razsoja o delu učiteljev v skladu s kodeksom.
  • Ščiti učiteljevo dostojanstvo in njegovo strokovno celovitost in deluje v dobro učenca. Se zavzema za nemoteno izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in učiteljevo strokovno avtonomnost.
  • Ustvarja kriterije, kaj je odličen učitelj, kakovostna šola in dober šolski sistem.
  • Soodloča o sistemu strokovnega napredovanja.
  • Skrbi za pretok informacij, znanj in izkušenj med učitelji.
  • Opravlja pedagoško strokovno supervizijo.
  • Pred razpisom koncesije daje mnenje o potrebi po razpisu koncesije ter sodeluje pri izdelavi meril o ustreznosti kandidatov.
  • Daje strokovno mnenje na zahtevo udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa.
  • Skrbi za mednarodno povezovanje učiteljev in šolstva in vzpostavlja stik z ustreznimi šolskimi ustanovami v tujini.
  • Ustvarja in vzpodbuja sodelovanje s starši in jim omogoča strokovno pomoč.
ŠOLSKE ZBORNICE
  • Združevanje in strokovno delovanje v šolskih zbornicah je temeljni vzorec učiteljevega delovanja v šoli.
  • V šolstvu obstaja preko 1000 šolskih zbornic, kajti vsaka šola ima svojo zbornico.
  • Učitelji v šolskih zbornicah delujemo zbornično.
  • Edina novost, ki jo moramo uvesti, je povezava vseh učiteljev v eno Učiteljsko zbornico na ravni države.
POKLICNE ZBORNICE
  • Učitelji smo največja poklicna skupina, ki še nima svoje zbornice. Samo učiteljev v osnovni šoli je dvakrat več kot vseh zdravnikov v državi.
  • Zbornična oblika organiziranja strokovnjakov je v naši državi močno prisotna in razumljena.
  • V državi deluje 24 različnih poklicnih zbornic.
  • Vsaka zbornica je organizacijsko in vsebinsko svojevrstna. Vsaka zbornica ima podlago v svojem zakonu.
  • Splošno o poklicnih zbornicah Primerjalni pregled – Primerjava ureditev učiteljskih zbornic v državah EU Državni zbor, Raziskovalno-dokumentacijski sektor, 2006
  • »Zbornice so pravne osebe, v katerih se brez profitnega namena združujejo posamezniki, ki opravljajo določen poklic.
  • Javnopravne zbornice so tiste, ki jih ustanovi država z zakonom, in izvajajo naloge v javnem interesu. Članstvo v teh zbornicah je za določen krog obvezen.
  • V našem pravu so poklicne zbornice predvsem osebe javnega prava, torej pravne osebe, ki jih zaradi izvajanja javnih funkcij ustanovi država.«

 

Poklicne zbornice v Sloveniji:

UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE
  • Učenci, dijaki in študentje imajo svoj parlament, njihovi učitelji pa nimamo svojega parlamenta – učiteljske zbornice.
  • Učence stare 14-15 let v Državnem zboru sprejmejo najvišji predstavniki države: predsednik države, predsednik vlade, predsednik Državnega zbora, minister za javno upravo, poslanci, varuhinja človekovih pravic, direktor Zavoda za šolstvo in predstavniki ministrstev ob televizijskem prenosu.

Parlamenti učencev, dijakov in študentov:

EVROPA
  • Naš šolski sistem je enkraten in neponovljiv, zato moramo izdelati lastno vizijo razvoja šolstva in ne zgolj posnemati tujih vzorcev.
  • Demokratično soupravljanje šolstva postaja evropska civilizacijska norma namesto direktnega političnega vplivanja in podrobnega administrativnega predpisovanja. Evropska šola med državo in civilno družbo, Boris Lipužič, Educa, Nova Gorica, 1997, 9

 

Primerjalni pregled – Primerjava ureditev učiteljskih zbornic v državah EU

Državni zbor, Raziskovalno-dokumentacijski sektor, 2006

Pripravili: Mag. Mojca Pristavec-Đogić, Marjana Križaj

Številka naročila : 21/2006

Deskriptor/Geslo: Stanovsko združenje, Zbornice, Učitelj, EU

Datum: 27.6.2006

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora Republike Slovenije

 

Države, ki so leta 2006 imele učiteljsko zbornico:

  • IRSKA

Irska je marca 2006 z zakonom ustanovila Učiteljski svet.

Sestavljen je večinoma iz izvoljenih učiteljev.

Namen je izboljšanje kakovosti učenja, izobraževanja učiteljev in razvoja kodeksa profesionalne etike.

Svet deluje kot svetovalni partner ministrstva.

Svet se razlikuje od že prej aktivnih sindikatov izobraževalnih delavcev, katerih skrb je primarno predstavljati člane pri pogajanjih o plači in delovnih pogojih.

Registracija učitelja pri Svetu je predpogoj za njegovo zaposlitev oz. učitelj, ki ni registriran ne more biti plačan iz denarja, ki ga za plače učiteljev nameni nacionalni parlament. (opomba UZS: obvezno članstvo)

  • ŠKOTSKA

Na Škotskem je leta 1965  parlament osnoval Splošni učiteljski svet.

Člane izvolijo učitelji.

Skrbi za zvišanje kakovosti poučevanja in nadzoruje standarde.

Svet ni deležen financiranja s strani vlade.

  • ANGLIJA, WALES in SEVERNA IRSKA

Anglija, Wales in Severna Irska so na podlagi zakona iz leta1998 ustanovili Splošen učiteljski svet.

Svet je neodvisna poklicna organizacija učiteljev.

Predstavlja možnost, da učitelji sooblikujejo poklicne prakse in politike ter svetuje ministrstvu.

Članstvo v Svetu je zahtevano za vse učitelje s statusom kvalificiranega učitelja. (opomba UZS: obvezno članstvo)

  • LUKSEMBURG

Luksemburg je že leta 1924 z zakonom ustanovil zbornice javnih uslužbencev.

Imajo status javne ustanove in so pravne osebe javnega prava ter uživajo finančno avtonomijo.

Delujejo kot neodvisne institucije in so formalno vključene v zakonodajni proces.

Njihovo mnenje se sistematično zahteva pri oblikovanju posameznih zakonov in predpisov.

Članstvo v zbornicah je obvezno za vse, ki opravljajo poklic, ki ga posamezna zbornica pokriva in se letno obnavlja. (opomba UZS: obvezno članstvo)

  • NEMČIJA

V Nemčiji ni zveznega zakona o šoli, temveč sodi to vprašanje v pristojnost dežel, ki imajo svoje zakone.

Dežela Hamburg ima učiteljsko zbornico od leta 1946.

Zbornica je posvetovalni organ učiteljev, ki pristojnim organom svetuje pri vseh temeljnih odločitvah, ki so povezane s šolskim sistemom.

ZGODOVINA NASTAJANJA

Učiteljska zbornica Slovenije nastaja že 23 let.

1991

Ustanovimo svojo državo in ustvarimo nov družbeni red. Učitelji smo čakali na spremembe.

PRVI POSKUS

1992 – 1994

V Zboru združenega dela nastane pobuda za Učiteljsko zbornico. Nosilca sta bila Angelca Žerovnik, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu,  in Jože Zupančič, ravnatelj I. Gimnazije v Celju.

1995

V osnutku in predlogu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni bilo členov o Učiteljski zbornici.

DRUGI POSKUS

1996

Za drugo in tretje branje Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Državnem zboru smo učitelji pripravili predlog amandmajev, ki bi omogočili nastanek Učiteljske zbornice Slovenije. Opozicijska stranka Slovenska demokratska stranka (SDS) je vložila amandmaje, ki jih je v obeh obravnavah vladajoča stranka Liberalna demokracija Slovenije (LDS) z vladno koalicijo zavrnila.

1998

Dogaja se vsebinska prenova osnovne šole. Učitelji tehnike stavkajo pred Državnim zborom zaradi nestrinjanja s spremenjenim predmetnikom in učnim načrtom v osnovni šoli.

TRETJI POSKUS

1998

Učitelji ustanovimo Združenje za ustanovitev prosvetne zbornice.

2000

Združenje za ustanovitev prosvetne zbornice ustvari Osnutek Zakona o prosvetni zbornici Slovenije.

Poslanci treh strank, Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), Slovenske demokratske stranke (SDS) in Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) vložijo Predlog Zakona o prosvetni zbornici Slovenije v parlamentarni postopek.

Po volitvah vodilna vladna stranka Liberalna demokracija Slovenije (LDS) ni podpirala zakona. ZLDS, ki je podpisala vložen predlog zakona, je umaknila podporo zakonu, ker je stopila v vlado.

ČETRTI POSKUS

2006

Na oblast je prišla drugačna politična opcija in pokazala se je nova možnost. Toda splošna politična klima v državi je bila usmerjena proti nastanku novih zbornic oz.  slabitvi zborničnega delovanja.

PETI POSKUS

2015

Učitelji ustanovimo Učiteljsko združenje Slovenije, ki petič ustvarja možnosti nastanka Učiteljske zbornice Slovenije.

 

Težko si je predstavljati, kaj vse bi Učiteljska zbornica ustvarila in v kolikšni meri bi izboljšala šolski sistem, če bi delovala že 20 let.

POT DO ZBORNICE
  • Aktivno in močno Učiteljsko združenje Slovenije.
  • Učiteljsko združenje Slovenije predstavi učiteljem in organizacijam v šolstvu Učiteljsko zbornico.
  • Učiteljsko združenje Slovenije pripravi osnutek Zakona o Učiteljski zbornici Slovenije.
  • Osnutek zakona se predstavi predsedniku države, predsedniku vlade in vsem parlamentarnim strankam.
  • Vlada vloži predloga zakona v Državni zbor.
  • Tri obravnave zakona v Državnem zboru.
  • Uzakonitev Učiteljske zbornice Slovenije.
  • Učiteljsko združenje Slovenije izpelje prve volitve predstavnikov učiteljev v skupščino zbornice.
  • Učiteljsko združenje Slovenije organizira ustanovno skupščino Učiteljske zbornice Slovenije.
MNENJA

MNENJA

Boris Lipužič, organizator šolstva in publicist

“V večini držav evropskega Zahoda vstopa v upravljanje šolskih sistemov kot partner civilna družba, ko prevzamejo izvoljeni zastopniki za izobraževanje najbolj zainteresiranih družbenih skupin (starši, učitelji, učenci, delodajalci, delojemalci) pomemben del odgovornosti pri oblikovanju izobraževalne politike ter pri upravljanju šol.  Ponekod so šele zametki soudeležbe ali soodločanja, drugje  pa imajo precejšno avtonomijo vodenja in upravljanja. Upravljanje šol se približuje samoregulaciji. Demokratično soupravljanje šolstva postaja evropska civilizacijska norma namesto direktnega političnega vplivanja in podrobnega administrativnega predpisovanja. Spoznali so, da šolstva ni več mogoče upravljati in usmerjati zgolj z uradniško logiko države.” Evropska šola med državo in civilno družbo, Boris Lipužič, Educa, Nova Gorica, 1997, 9

 

prof. dr. Andreja Kocijančič, rektorica Ljubljanske univerze 2005-2009, podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Popolnoma jasno ji je, da bi morala biti tudi učiteljska zbornica obvezna za vse učitelje. Le obvezno članstvo bo učiteljski zbornici zagotavljalo enakopravnost pri strokovnih pogajanjih z vlado – z ministrstvom, samo če bomo vsi učitelji člani zbornice bomo partnerji ministrstvu, medtem ko bi ji prostovoljno članstvo omogočalo samo uresničevanje posameznih interesov združenih članov; učiteljska zbornica bi bila potem le društvo brez možnosti odločanja, z omejenimi pristojnostmi. Tudi pri ustanovitvi Zdravniške zbornice je bil na začetku odpor številnih zdravnikov, da bi postali njeni obvezni člani, čas pa je prepričal tudi dvomljivce. 25. januarja 2006, po spominu zapisala Jolanda Regouc.

 

  1. Milan Zver, minister za šolstvo in šport 2004-2008

“Ker predstavljam del izvršne oblasti, ne bi bilo prav, da se o tem izrečem. A če me ne bi spraševali kot ministra, bi odgovoril, da bi potrebovali tako institucijo, ki bi sodelovala pri odločanju in se ukvarjala s strokovnimi vprašanji. V našem delu Evrope ima zbornični sistem dolgo in bogato tradicijo. Zbornice so se uveljavile kot stanovske in strokovne organizacije, kot strokovna podpora izvršni veji oblasti in kot sogovornik pri tovrstnih vprašanjih. Nič ne bi imel proti, če bi dobili še zbornico. Tako bi se razširile možnosti za  socialni dialog.« Šolski razgledi, junij 2006.

 

  1. Lojze Ude ustavni sodnik 1993-2002

“Menim namreč, da se mora delovanje izvršilne in tudi zakonodajne oblasti omejiti na državne zadeve in da je v vsaki družbi vrsta podsistemov, ki bi morali biti neodvisni od vsakokratne vladajoče koalicije oz. oblasti. Podsistemi bi morali imeti svojo avtonomnost, ki je sicer ustavno zagotovljena le univerzi. Vendar so tudi nekatera druga področja, ki bi morala biti avtonomnejša tudi v institucionalnem pogledu. To so mediji, znanost in umetnost ter izobrazba in šolanje.” Delo, 13. 10. 2006

 

Frideriko Mayor, generalni direktor Unesca1987–1999

“Skupaj z družino so učitelji temeljni kamen za človeško prihodnost, saj s svojimi rokami gnetejo testo za prihodnost.”